Parodontalna bolezen ali parodontoza je sila resno bolezensko stanje, ki prizadene obzobna tkiva. Do omenjene bolezni največkrat pride zaradi pomanjkljive ustne higiene. Kar nekaj korakov je potrebno »zamočiti«, da na koncu trepetamo za svoje zobe, lahko še celo za kaj več kot to.
S pomanjkljivo ustno higieno pomagamo bakterijam, da se neovirano razmnožujejo in »glodajo«, kar smo jim pustili za in med zobmi. Pri tem bakterije sproščajo škodljive kisline, ki razžirajo zobno sklenino in počasi uničujejo zob, ki ga napade karies ali zobna gniloba.
Ker je bakterij v ustih preveč, te uspejo porušiti obrambni mehanizem telesa in pojavi se vnetje dlesni. Samo vnetje dlesni še ni tako zaskrbljujoče in ga je mogoče odpraviti tudi doma. To dosežemo z dvigom kakovosti ustne higiene in upoštevanjem nasvetov zobozdravnika. Tako je, redno obiskujte svojega zobozdravnika, pa bo vse lažje in manj boleče. Saj veste, dvakrat na leto mu rečete dober dan, da gredo zobne bolezni stran.
V primeru, da se oseba z vnetjem dlesni požvižga na signale in le blaži bolečino ter sprejme to kot nekakšno nadlogo za do konca življenja, se počasi pripravlja naslednji korak. Razvije se kronično vnetje obzobnih tkiv, kar pomeni, da je v ustih ves čas nekaj vneto, boli in skeli. Ko pa takšno stanje ignoriramo nekaj let (ja, kar precej dolgo traja), pa se lahko razvije parodontalna bolezen.
Kaj sploh je parodontalna bolezen oz. parodontoza?
Predstavljajte si, da so vaši zobje čvrsto nasajeni na kost in obdani z zdravo in močno dlesnijo. Ta zobe ščiti in jim daje oporo pri vsakodnevnih izzivih. Zdaj pa si predstavljajte leta zanemarjanja zob in dlesni, kar med drugim vodi do nabiranja plaka po zobeh in medzobnem prostoru.
Za bakterije se ustvari raj na zemlji, povečuje se število vnetij, dlesen se počasi, a zanesljivo umika od zoba, ki nenadoma izgubi oporo. Takšnemu stanju strokovno pravimo parodontoza. To umikanje dlesni se lahko vidi na način, da zobje postajajo »daljši« ali pa, da se ustvarjajo večji razmiki med njimi. Verjetno se vam hitro posveti, kaj se zgodi, če se močna opora zobu umakne.
Zob postane grozeče majav in nazadnje izpade. Je sploh še kaj hujšega? Slabi zobje, omejena prehrana, slabšanje psihofizičnega stanja. S škrbinami v ustih se neradi pogovarjamo, še manj pa smejimo v družbi.
Parodontalna bolezen nikakor ne obremenjuje le naših zob in splošnega videza. Ker pri tem bolezenskem stanju nastajajo žive rane, ki so polne bakterij, te brez pretiranih težav prehajajo v krvni obtok prizadete osebe. Na ta način povzročajo težave imunskemu sistemu celotnega telesa in lahko usodno vplivajo na bolezni srca in ožilja, pa tudi dihal.
Kako poteka zdravljenje parodontoze?
Naj ponovimo. V sami osnovi lahko nastanek bolezni preprečimo sami s pravočasnim prepoznavanjem vnetij in precej enostavnim saniranjem le-teh. Kljub bolečinam ali krvavitvi dlesni, to ščetkamo in izpiramo s primernimi pripravki. Če pa težava tako zelo napreduje, da nam zobozdravnik postavi diagnozo »parodontalna bolezen«, s tem postane prvi, ki nam lahko pomaga.
Zobozdravnik očisti zobni kamen, oskrbi vnete dlesni (po potrebi zdravi z antibiotikom) in spremlja nadaljnji potek razvoja bolezni. Če ugotovi, da je stanje resnejše, pacienta napoti k parodontologu. Ta se natančno loti odstranjevanja odmrle povrhnjice in zgladi korenine. Pri samem posegu se navadno uporablja laser.
V skrajnem primeru je potrebna tudi operacija, ki se imenuje reženjska operacija. Z njo se odstrani odvečen del dlesni, s čimer se omogoči hitrejše celjenje.
Znaki parodontalne bolezni
Ko se v ustni votlini razvija parondotoza, se pričnejo pojavljati naslednji znaki:
- povečan razmik med zobmi,
- majavi zobje,
- krvaveče dlesni,
- močno vnete dlesni (vnetje se ponavlja),
- ugriz postane precej drugačen,
- dlesni odstopajo od zob,
- slab zadah in splošno nenavaden okus v ustih.
Parodontoza: ali ste vedeli?
V Sloveniji je parodontalna bolezen ena najbolj razširjenih kroničnih bolezni. Prvi vzrok zanjo je zobni kamen.
Izogibajte se:
- stresu,
- kajenju,
- slabim prehranjevalnim navadam,
- dehidriranosti.
Pa še nekaj okoli pravilnega poimenovanja same bolezni. V večini primerov se napačno uporablja izraz paradentoza ali paradontoza. Pravilno je parodontoza oziroma parodontitis. Prav tako ni pravilen izraz paradontalna bolezen, temveč parodontalna bolezen.
Naj še enkrat opozorimo: nikar ne podcenjujte te kronične bolezni vnetja dlesni, saj je v končni fazi lahko zelo nevarna. Poleg izgube zob ogroža še srčno-žilni sistem, kar pa je lahko konec koncev tudi usodno. Redno in temeljito skrbite za ustno higieno in težavam se boste uspešno izognili!
